Glavni pnevmatski del orgel je sapnica. Teoretično gledano je to
matrika, kjer so po eni koordinatni osi nanizani toni, torej frekvence,
po drugi, ki je na prvo pravokotna, pa registri, površno rečeno zvočne
barve. V praksi je sapnica lesen zaboj. S spodnje stranji vanjo pod
pritiskom dovajamo zrak. Na njen naluknjan zgornji pokrov, ki je
triplasten, pa so v matriko postavljene piščali. Notranjost je
sestavljena iz kanalov in ventilov, ki zrak usmerijo v izbrano piščal
ali več piščali. Ločimo dve vrsti ventilov, in sicer
ventile za
posamezne tone in ventile za registre. Prvi so nekakšni pokrovčki, ki
zapirajo in odpirajo pot zraka med dovodnim kanalom in tonskim prekatom
(kancelo). En tonski ventil je načelno povezan z eno tipko na
klaviaturi, s katero ta ventil med igranjem odpiramo, zapira pa ga
nadpritisk zraka v kanalu in dodatna vzmet. Ventili za registre so
izvedeni v triplastnem pokrovu sapnice. Vsaka plast ima popolnoma enako
matriko lukenj. Spodnja in zgornja sta nepremični, vmesna pa je
"razrezana" na letve (smučke), kjer se vsaka letev lahko premika tako,
da so lahko vse luknje enega registra odprte ali zaprte. Registre si
organist večinoma pripravi pred skladbo s posebno registrsko mehaniko.
Teoretično ima vsaka klaviatura eno sapnico. Zaradi omejitev, poveznih s
količino in nihanjem pritiska zraka v kanalih, akustičnih potreb, pa
tudi prostorskih in mehanskih možnosti izvedb, imamo pri večjih orglah
več sapnic na posamezno klaviaturo. V praksi ima zaradi boljše
razporeditve zvoka skoraj vsaka najmanj dve, levo in desno, imenovani C
in Cis. Tudi razporeditev posameznih piščali pogosto ni preprosto
naraščajoča, ampak se prilagaja akustičnim, pri pročelnih piščalih pa
tudi estetskim potrebam.
Poleg sapnice med pnevmatske dele štejemo še mehovje in dovodne kanale.
Mehovje mora zagotavljati uravnotežen pritisk zraka v sapnici ne glede
na število odprtih ventilov. Pri klasični glasbi to pomeni do 10 prstov
in dve nogi na vseh registrih, pri nekaterih modernih skladbah s
klastri, kjer se organist s podlaktjo nasloni na mnogo tipk naenkrat,
hkrati pa morda še pohodi več pedalov, pa seveda še mnogo več. Včasih so
mehove gonili na roke ali na noge, danes sapo prispeva ventilator z
elektromotorjem.