Pri 11 letih se je prvič srečal s pariškim organistom Charles-Marie Widorjem,
pri katerem se je kasneje zasebno izobraževal. Prav Widor ga je ob pouku na orglah Cavaille-Colla v cerkvi St.Sulpice usmeril na pot poglobljenega ukvarjanja z orglami, postal pa mu je nekakšen mentor pri pisanju o Bachu.
Orgle St.Sulpice, posnete na počitnicah 2007
Čez 800 strani obsegajočo knjigo o Bachu, z Widorjevim uvodom, je Schweitzer leta 1902 izdal v francoščini, tri leta kasneje pa še v lastni nekoliko razširjeni priredbi v nemščini. Ta in še nekatera njegova dela si lahko v celoti preberete v Internetnem arhivu. Schweiter je svoje glasbene talente uporabil v kasnejših letih, ko je kot slaven organist po prestolnicah Evrope in Amerike pridobival sredstva za svojo bolnišnico v Gabonu. Mnogi posnetki so ohranjeni in med drugim služijo študiju njegovih interpretacij Bacha in Francka. Leta 2009 je bil posnet igrani film, ki prikazuje nekatere ključne misli njegovega življenja in dela. Na plošči ga je mogoče dobiti v spletnih trgovinah. Prevod podnapisov v slovenščino je že skoraj dokončan in bo v začetku oktobra na voljo na spletnih straneh www.podnapisi.net.
Svet v letu 2013 obeležuje 100 letnico, kar Albert Schweitzer ustavnovil prvo bolnišnico v kraju Lambaréné v današnjem Gabonu. Pobuda je bila zasebna in je temeljila na etiki, ki jo je Schweitzer razvijal kot filozof in teolog v rodni Alzaciji. Knjige ne zadostujejo, treba je narediti nekaj konkretnega, je bilo njegovo temeljno spoznanje, zaradi katerega je doštudiral še medicino ter se z ženo Helene in kasneje hčerjo Rhene posvetil zapuščenim in bolnim sredi Afrike. Za svoja prizadevanja je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir.
Dogodkom ob stoletnici Schweitzerjeve Lambaréné - mnogo je tudi orgelskih - lahko sledite na povezavah, ki so navedene na www.schweitzer.org