Skupaj z naslednjim stoletjem, osemnajstim, predstavlja barok vrhunec razvoja orgel po tehnični in ustvajalni plati. To je čas Johanna Sebastiana Bacha, ki ga imenujejo alfa in omega orgel. Na območju sedanje Slovenije je takrat stalo vsaj 235 orgel, od katerih jih danes lahko poslušamo vsaj še 77. Cerkev je takrat pospešeno ustanavljala šole, v katerih so poučevali šolmoštri, ki so bili hkrati farni organisti. Listnine jih pogosto imenujejo ludimagistri. Nekaj te kulture je preko Salzburga seglo tudi v naše kraje. Mnoge mestne in premožnejše podeželske cerkve so si preskrbele orgle, nekaj tudi naprednejših, z več klaviaturami, celo s pedalno, ki je nekakšna povečana različica manuale. Res je sicer, da nekakšne gumbe za basovsko podporo poznamo že več stoletij, vendar se je pravi pedal za virtuozno igro z nogami začel uporabljati šele tedaj. V tistem času se na Slovenskem se oblikujejo štiri središča izdelovanja orgel: Celje, Maribor in Ljubljana z domačimi mojstri, in obalna Primorska, kamor sega vpliv Benečana dalmatinskega rodu Petra Nakića in njegovih učencev. Eden od njih, Franc Ksaver Križman doseže vrhunec slovenske umetnosti izdelave orgel s postavitvijo veličastnih orgel v opatijski cerkvi v St. Florianu na Gornjem Avstrijskem v letih 1770 do 1772. Glasbilo, v katerem je Križman iz več srednje in južnoevropskih slogov pobral najboljše, nanje pa se je z velikim veseljem znova in znova vračal skladatelj Anton Bruckner, stojijo in igrajo nekoliko povečane še danes.
V Sloveniji nimamo velikanskih več stoletij starih katedral, zato tudi nimamo velikanskih historičnih orgel. Imamo pa dediščino, ki nas skozi vso zgodovino neločljivo povezuje z glavnimi evropskimi tokovi izdelovanja orgel. Ob hitrem pregledu najstarejše zgodovine razvoja orgel na Slovenskem nam je postalo jasno, da orgle povezujejo in izrazito presegajo nacionalne in državne meje. Še več. Vsestranski vplivi se čutijo skozi ves tisočletni razvoj. Tako se ni čuditi, da je orglar Johann Gottfried Kunath, doma iz okolice Dresdna, prinesel na Slovensko zvočni duh najbolj občudovanega izdelovalca baročnih orgel vseh časov, saškega mojstra Silbermana. Čez nekaj desetletij pa je z madžarske strani, preko učenca Angsterja, k nam zavel duh njegovega učitelja, vélikega francoskega romantičnega orglarja Aristida Cavaillé-Colla. Evropa je res majhna.