Zgodovina pripoveduje, da so se orgle šele v 9. stoletju začele uporabljati v cerkvah, svoj primat pa so v zahodni krščanski kulturi dobile okrog leta 1300. Sprva, v srednjem veku, so jih po vsej Evropi imele le velike stolne in samostanske cerkve. Na Slovenskem prve omembe poznamo iz druge polovice 14. stoletja. Koprski arhivski viri za leto 1381 pišejo o orglarskem mojstru, ki je za neko cerkev v Vidmu izdelal orgle. Znano je, da je bil Koper upravno in trgovsko povezan z Bizancem in Benetkami, in da je škofija in z njo stolnica nastala v 12. stoletju. Bilo bi dokaj neobičajno, da domači mojstri ne bi česa naredili tudi za domače mesto. Morda so prav leta 1392, ko so Koprsko stolnico prezidali v gotskem slogu, nastale tudi kakšne nove orgle. Zanesljivo pa je, da je stolnica imela organista leta 1421.
Zanesljivi podatki o obstoju orgel pri nas segajo na prelom 15. in 16. stoletja. Takrat so bile večinoma majhne in so stale nekje blizu oltarja. Kori v obliki balkonov, kot jih poznamo danes, so bili redki. Santonino jih v svojih Popotnih zapiskih hvali v Kranju, v nekdanji Ljubljanski stolnici pa se omenjajo iz časa škofa Lamberga, ki je služboval med leti 1463 in 1488. Že leta 1452 v Mariboru živi Orglmeister Niclas – gotovo je imel tudi kakšne orgle; 1516 dobi nove orgle Koper, 1534 Maestro Jacomo di Venezia postavi nove v Piranski stolnici, pri čemer uporabi material iz starih orgel. Skratka, dogajanje postane živo, a žal ne vemo, da bi se kakšno od teh glasbil, ali vsaj del, ohranil do današnjih dni. Ni pa izključeno, da se na kakšni cerkveni podstrehi ne bi še kaj našlo. Že v zadnjih letih se je kaj našlo in mnogi skrbniki cerkva, ki so skozi stoletja nevede opravljali delo varuhov kulturne dediščine, še danes držijo tradicijo shranjevanja vsega starega.